Sporočilo predsednice slovenske UNIME ob svetovnem dnevu lutk
Cenjeno občinstvo, drage ustvarjalke in ustvarjalci lutkovnega gledališča!
V svetu, kjer umetna inteligenca in robotika postajata vse bolj prisotni, lutka pridobiva nove razsežnosti. Robotske lutke, virtualni avatarji in hologrami na novo oblikujejo naše dojemanje umetnosti in njenega izraza.
Zanimiv je razmislek o lutkah kot predhodnicah umetne inteligence, saj oživljajo neživo in ustvarjajo vtis samostojnega delovanja. Tako kot lutkar animira marioneto, tudi umetno inteligenco upravljajo algoritmi – a kje je meja med vidnimi nitmi lutke in nevidnimi kodami AI?
O teh vprašanjih razmišljajo tudi letošnje poslanice ob svetovnem dnevu lutkarstva, ki so jih pripravili trije priznani umetniki: Linda Blanchet, Stefan Kaegi in Zaven Paré. V svojih besedilih se osredotočajo na vprašanje, zakaj se ljudje čustveno navežemo na robote, ki nimajo čustev, in jih pogosto dojemamo kot več kot zgolj orodje.
Režiserka in dramaturginja Linda Blanchet se tej temi približa skozi zgodbo o hitchBotu, majhnem robotu, ki je z avtoštopom potoval del Amerike, nato pa so ga našli razkosanega v Philadelphii. Močan čustveni odziv ob njegovi »smrti« je odprl vprašanja o tem, kako lahko robot brez prave avtonomije vzbudi tolikšno empatijo.
Stefan Kaegi, soustanovitelj Rimini Protokolla, raziskuje preplet robotike in umetnosti. V fascinantni večmedijski instalaciji iz Dresdna predstavlja 60 cm veliko marioneto Elona Muska, ki je animirana s pomočjo 15 servomotorjev. Obiskovalci lahko na zaslonih spremljajo, kako človek, ki je sodeloval pri razvoju aplikacije ChatGPT in programa za možganski čip Neuralink, izgublja nadzor nad lastnimi gibi. Kaegi se v svoji raziskavi osredotoča na vprašanje nadomeščanja človeka z umetno inteligenco ter na to, kako stroji postajajo nosilci naših zgodb, čustev in človeške izkušnje.
Zaven Paré, pionir tehnoloških umetnosti, je tradicionalne lutkovne niti zamenjal z elektronskimi kabli in ustvaril robotske lutke. Znamenit je po projektu Robot Actors in produkcijah s humanoidnimi roboti. V poslanici poudarja vpliv novih tehnologij na lutkarstvo in robotiko ter opozarja, da roboti, kljub napredku, niso povsem avtonomni. Poudarja, da lutkovna umetnost ponuja pogled na svet, ki nas spominja, da vse – tudi roboti – »visi na nitih«.
Slovenska poslanica razmišlja o svetu, v katerem naših pogledov ne oblikujejo le družbena omrežja in umetna inteligenca, temveč jih vse bolj zaznamujejo grožnje vojne, globalne krize in vse večje razčlovečenje na družbeni in osebni ravni.
Prav lutka nas lahko spomni na naš izvor in bistvo človeškosti – življenje, hrepenenje po smislu, povezanosti, sočutju, ustvarjanju in ne destrukciji. Njeno nenehno nihanje med življenjem in smrtjo, med negibnostjo in gibanjem, odseva našo lastno krhkost, a prav v tej krhkosti tiči njena moč – v trenutku oživitve, v dotiku, ki ji vdihne življenje. S tem presega vlogo umetniškega objekta in postane medij, ki nas lahko znova poveže s simboliko in domišljijo, ter nas na tiho opominja, kaj pomeni biti živ v svetu nenehnih sprememb.
Naj bo lutka tudi v tem letu simbol neomajne vere v moč umetnosti, sočutja in povezanosti ter navdih za soustvarjanje bolj človeškega sveta.
Naj vas pomlad napolni s svežino, mednarodni dan lutk pa naj bo prežet z ustvarjalnostjo!
Ajda Rooss
predsednica slovenske Unime
Foto: Urša Culiberg